Na podlagi 9. in 20. člena Zakona o društvih ( Ur. list RS št. 64/11 ) je Slovenski klub za hrte na svoji
volilni skupščini dne 29.03. 2024 sprejel spremembe:

STATUTA
SLOVENSKEGA KLUBA ZA HRTE

Na podlagi 9. in 20. člena Zakona o društvih ( Ur. list RS št. 64/11 ) je Slovenski klub za hrte na svoji volilni skupščini dne 29.03. 2024 sprejel spremembe:

STATUTA
SLOVENSKEGA KLUBA ZA HRTE

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen
Slovenski klub za hrte (v nadaljevanju: klub) je prostovoljna, samostojna, javna, športna in strokovna organizacija, v katero se združujejo fizične osebe z namenom organiziranega in strokovnega opravljanja kinološke dejavnosti, ki je opredeljena s tem temeljnim aktom.
Temeljni akt (v nadaljevanju: statut) je usklajen z Zakonom o društvih, Pravilnikom o hišnih živalih in s pravnim redom Republike Slovenije.
2. člen
Klub je pravna oseba zasebnega prava, vpisan v register društev pri pristojnem organu.
3. člen
Ime kluba je: SLOVENSKI KLUB ZA HRTE; v angleškem prevodu se klub imenuje: The Sighthound
Club of Slovenia. Sedež kluba je Dol pri Borovnici 99, SI-1353 Borovnica.
4. člen
Klub ima kot zaščitni znak (logotip) stilizirano podobo dveh hrtov, praviloma v črno-beli barvi, z napisom SLOVENSKI KLUB ZA HRTE v slovenščini spodaj in napis od leta – since 1993. Na robu The Sighthound Club of Slovenia z napisom v angleščini.
Klub ima tudi svoj žig, ki je okrogle oblike s premerom 30 mm. Na žigu je zaščitni znak (logotip) kluba, na spodnji strani je napis SLOVENSKI KLUB ZA HRTE v slovenščini spodaj črta in napis pod črto od leta – since 1993 in na robu The Sighthound Club of Slovenia z napisom v angleščini. V spodnjem delu zaščitnega znaka sta kratici, levo FCI in desno KZS.
5. člen
Klub zastopa predsednik kluba, v njegovi odsotnosti pa eden od članov upravnega odbora, ki ga pooblasti predsednik kluba. Za delovanje kluba je odgovoren predsednik v skladu s tem statutom, pravili kluba ter pravnim redom Republike Slovenije.
6. člen
Klub je član KZS in preko nje tudi član FCI. Klub se lahko povezuje s sorodnimi organizacijami oziroma včlani v zveze ali združenja doma in v tujini, pod pogojem, da dejavnost teh organizacij ni v nasprotju z interesi Republike Slovenije, KZS ali FCI. O tem odloča upravni odbor.

II. DEJAVNOSTI

7. člen
Namen kluba je širiti poznavanje pasem hrtov in dejavnosti, ki izvirajo iz zgodovinskega razvoja pasem hrtov ter so uveljavljene kot kinološke dejavnosti s hrti.
Svojo prepoznavnost dosega z usmerjenostjo v visoko kvaliteto vzreje hrtov in strokovnim pristopom k razvoju pasme hrtov ter promoviranjem dejavnosti s hrti.
Klub se zavzema za prepoved vsakršnega nehumanega izkoriščanja psov, še posebej hrtov, v dobičkonosne namene ter krepitev kulturnega odnosa do živali v naši družbi, s poudarkom na humanem in pozitivnem odnosu do psov.
8. člen
Klub za doseganje namena iz prejšnjega člena izvaja naslednje neprofitne dejavnosti:
  • vzdrževanje stalnega stika z razvojem standardov hrtov, udeleževanje strokovnih srečanj in kongresov s področja posameznih pasem hrtov,
  • organiziranje kinoloških prireditev: ocenjevanje zunanjosti, razstav, nastopov, kongresov, strokovnih in družabnih srečanj,
  • pomoč pri organizaciji vzrejnih pregledov za hrte,
  • organiziranje tekmovanj s hrti in psi drugih pasem: coursing in klasične dirke s hrti,
  • izdajanje tekmovalnih licenc za tekmovanja s hrti in vodenje evidence izdanih licenc,
  • spremljanje evidence klubskih sodnikov za ocenjevanje zunanjosti in dela hrtov,
  • publiciranje strokovnih člankov in druge kinološke literature
  • svetovanje članom pri paritvah, nakupu, vzgoji in prehrani psov, s posebnim poudarkom na pasmah hrtov in njihovi specifičnosti.
Klub lahko opravlja tudi naslednje profitne dejavnosti, prihodki se namenijo za dejavnost kluba:
  • G 46.190 / trženje in marketing izdelkov z logom kluba,
  • N 82.300 / trženje kinoloških prireditev: razstav, nastopov, kongresov in strokovnih srečanj ter tekmovanj s psi,
  • J 58.190 / publiciranje in trženje revije o hrtih in drugih tiskanih izdelkov kluba.
9. člen
Klub deluje javno. Javnost dela je zagotovljena:
  • preko elektronske pošte,
  • preko spletne strani kluba,
  • s pošiljanjem vabil in zapisnikov.
Vse seje organov so javne; za zagotovitev javnosti dela kluba in njegovih organov je odgovoren predsednik kluba.

III.ČLANSTVO

10. člen
Članstvo v klubu je prostovoljno in osebno. Član kluba lahko postane vsak, ki soglaša s tem statutom, se ravna po njem ter izrazi željo postati član. V ta namen poda pisno pristopno izjavo. Član lahko postane oseba, ki je bodisi vzreditelj, lastnik ali ljubitelj psa, ima veselje do kinološkega dela, se zavzema za smotrno in organizirano delo v klubu, spoštuje odločitve organov kluba in redno plačuje članarino. V klub so včlanjeni redni in častni člani. Redni člani plačujejo članarino, prejmejo znamkico KZS, imajo volilno pravico na skupščini, imajo nižje cene za določene aktivnosti kluba, če je to v skladu s sprejetim cenikom.
Član kluba lahko postane tudi tujec, ki pa ne more opravljati nobene izvršilne funkcije v klubu. Član kluba je lahko tudi pravna oseba. Pravno osebo v klubu zastopa ena pooblaščena oseba. Če se v klub včlani mladoletna oseba do dopolnjenega 7. leta starosti ali oseba, ki nima poslovne sposobnosti, podpiše pristopno izjavo njen zakoniti zastopnik. Za osebo od sedmega do dopolnjenega 15 leta starosti mora zakoniti zastopnik pred njenim vstopom v klub podati pisno soglasje.
11. člen
Nove člane sprejema upravni odbor na podlagi pisne pristopne izjave. Oseba postane član, ko plača članarino ter prejme veljavno člansko izkaznico z znamkico KZS za tekoče leto. Članarina se plačuje za tekoče leto do datuma, ki ga določi upravni odbor. Višina pristopnine in članarine je v pristojnosti upravnega odbora.
12. člen
Častni član lahko postane oseba, ki se je s svojim delovanjem izkazala na področju kinologije ali pa oseba, ki dolgoletno deluje v klubu. Častnega člana na predlog upravnega odbora potrdi skupščina kluba. Častni član ne plačuje članarine.
13. člen
Pravice članov:
  • dajejo predloge o delu organom kluba,
  • so informirani o delovanju kluba in aktivnostih, ki jih izvaja klub,
  • uporabljajo vsa sredstva, ki so v lasti ali upravljanju kluba
  • uživajo vse članske ugodnosti, v skladu s politiko kluba,
  • sodelujejo na tekmovanjih, dirkah in drugih prireditvah, ki jih organizira klub, v skladu s predpisanimi pravili,
  • nosijo logotip kluba in dobijo člansko izkaznico, pod pogojem, da imajo plačano članarino, kar jim služi kot dokaz, da so člani kluba,
  • volijo in so izvoljeni v organe kluba in zvez, v katere je včlanjen klub,
  • sprejemajo priznanja, nagrade in pohvale za delo v klubu za dosežene rezultate.
Pravice donatorjev, sponzorjev in pokroviteljev se določijo s posebno pogodbo.
Obveznosti članov:
  • pri delovanju kluba se ravnajo v skladu s statutom, drugimi akti in sklepi kluba
  • redno plačujejo obveznosti v klubu,
  • aktivno sodelujejo pri izvajanju programov in nalog kluba,
  • spoštujejo vzrejna pravila in navodila kluba,
  • spoštujejo norme o zaščiti živali ter gojijo human odnos do psov ter drugih živali
  • gospodarno uporabljajo in varujejo premoženje kluba,
  • sodelujejo pri vseh dejavnostih, s katerimi klub ustvarja dohodke za zagotavljanje dejavnosti kluba,
  • vedejo se dostojno, skrbijo za ugled kluba in v mejah pooblastil zastopajo klub,
  • do sočlanov se vedejo športno in etično.
  • aktivno in vestno izpolnjujejo obveznosti in funkcije, ki jih imajo v klubu.
Pravice in obveznosti članov so častne. Za svoje delo v klubu praviloma ne prejemajo plačila. V primeru, ko se član kluba še posebej izkaže pri svojem delu, mu lahko upravni odbor prizna ustrezno nagrado v maksimalni višini 10-kratnika članarine.
14. člen
Članstvo v klubu preneha:
  • z izstopom po lastni želji, po poravnavi vseh obveznosti do kluba,
  • s črtanjem, zaradi neplačane članarine po dveh poslanih in neplačanih opominih,
  • s prenehanjem delovanja kluba.

IV.ORGANI KLUBA

15. člen
Klub ima naslednje organe:
  1. skupščina,
  2. upravni odbor,
  3. nadzorni odbor,
  4. strokovne komisije za posamezna področja delovanja.
16. člen
SKUPŠČINA
Skupščina je najvišji organ kluba. Sestavljajo jo redni in častni člani kluba, ki imajo do zasedanja skupščine poravnano članarino do datuma, ki jo določi upravni odbor.
Skupščini smejo prisostvovati vsi, ki so ali želijo biti neposredno ali posredno povezani z delovanjem kluba, vendar nimajo glasovalne pravice.
Skupščina je lahko redna ali izredna.
Redno skupščino sklicuje predsednik kluba po sklepu upravnega odbora vsaj enkrat na leto (najkasneje marca), po potrebi pa lahko tudi večkrat.
IIzredno skupščino se skliče po potrebi, na pobudo predsednika kluba, upravnega odbora, nadzornega odbora ali na zahtevo 1/5 članov kluba. Izredna skupščina sklepa samo o zadevi, zaradi katere je sklicana. Predsednik kluba je dolžan sklicati izredno skupščino najkasneje v roku 14 dni od dne, ko je prejel zahtevo za sklic. Če predsednik kluba na pobudo predlagatelja ne skliče skupščine, jo lahko skliče predlagatelj.
Sklic skupščine z dnevnim redom in poslovnikom mora biti javno objavljen najmanj 10 dni pred zasedanjem skupščine. Gradivo za skupščino mora biti objavljeno na spletni strani kluba ter poslano vsem članom po elektronski pošti; izjemoma se na zahtevo člana kluba gradivo lahko posreduje tudi po pošti.
Skupščina je sklepčna, če je ob predvidenem začetku prisotnih več kot polovica vseh članov kluba, ki imajo glasovalno pravico. Če ob predvidenem začetku ni prisotnih dovolj članov z glasovalno pravico, se pričetek odloži za 15 minut, nato pa skupščina veljavno sklepa, če je prisotnih najmanj 10 članov kluba, ki imajo glasovalno pravico. Skupščina sprejema sklepe z večino glasov navzočih članov.
Skupščino odpre in vodi predsednik kluba, v njegovi odsotnosti pa član kluba, ki ima pooblastilo predsednika za sklic in vodenje skupščine. Na zasedanju skupščine se izvoli delovnega predsednika in zapisnikarja; po potrebi pa tudi tričlansko verifikacijsko komisijo. Če gre za izredno skupščino, lahko zasedanje odpre tudi predlagatelj izredne skupščine.
Kadar je skupščina volilna, mora upravni odbor 20 (dvajset) dni pred sklicem skupščine imenovati tričlansko kandidacijsko komisijo, na samem zasedanju skupščine pa tričlansko volilno komisijo. O delu skupščine se vodi zapisnik, ki ga podpišeta delovni predsednik in zapisnikar. Če skupščina odloča o prenehanju delovanja kluba, mora biti na skupščini prisotnih več kot polovica članov, sklep pa je veljaven, če zanj glasuje več kot polovica prisotnih.
Pristojnosti skupščine:
  • sklepa o dnevnem redu in poslovniku,
  • razpravlja in sklepa o delu in poročilih upravnega odbora, strokovnih komisij ter nadzornega odbora,
  • sprejema, spreminja ter dopolnjuje statut,
  • voli in razrešuje predsednika kluba, člane upravnega odbora in člane nadzornega odbora za dobo 4 (štirih) let; oblika glasovanja se objavi v poslovniku,
  • odloča o organizacijskih spremembah kluba, o prenehanju delovanja ali združitvi kluba,
  • dokončno odloča o disciplinskih ukrepih,
  • podeljuje častno članstvo,
  • odloča o drugih zadevah, ki jih predlagajo organi in člani kluba v skladu z namenom in cilji kluba. Posamezni predlogi za razpravo na skupščini morajo biti v pisni obliki poslani upravnemu odboru najkasneje 5 (pet) dni pred sklicom skupščine.
17. člen
UPRAVNI ODBOR
Upravni odbor je izvršilni organ kluba in opravlja naloge v skladu s tem statutom, izvaja naloge, sprejete na skupščini ali pa tiste, ki po svoji naravi spadajo v njegovo delovno področje. Upravni odbor kluba sestavlja 5 (pet) članov. Predsednik kluba opravlja vlogo mandatarja; skupščini predlaga štiri aktivne člane kluba, katere potrdi skupščina z javnim glasovanjem. Mandatna doba je 4 (štiri) leta in se jim lahko podaljša. Predsednik kluba je istočasno tudi predsednik upravnega odbora. Predsednik kluba vedno glasuje zadnji.
Predsednik zastopa in vodi klub ter usmerja delo upravnega odbora, predvsem pa:
  • sklicuje skupščino in seje upravnega odbora,
  • sestavi poslovnik skupščine,
  • podpisuje pogodbe, akte in odločbe,
  • skrbi za materialno-finančno poslovanje in sredstva kluba,
  • opravlja druge naloge na podlagi sklepov upravnega odbora.
Predsednik kluba je za svoje delo odgovoren upravnemu odboru in skupščini. Upravni odbor zaseda na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik, v primeru njegove odsotnosti pa tisti član upravnega odbora, ki ga on pooblasti.
Seje se sklicujejo po potrebi, vendar najmanj 2-krat na leto. Seje so sklepčne, če je navzočih vsaj 2/3 članov upravnega odbora, sklepi pa veljavni, če se sprejemajo z večino glasov navzočih članov.
Pristojnosti upravnega odbora so:
  • sprejema programe in strategijo razvoja ter delovanja kluba,
  • vodi delo kluba med dvema skupščinama in za svoje delo odgovarja skupščini,
  • neposredno skrbi za uresničevanje ciljev in dejavnosti, ki jih določa ta statut,
  • predlaga letni koledar prireditev,
  • na predlog predsednika imenuje strokovne komisije in njihove člane,
  • sprejema pravilnike in poslovnike kluba,
  • določa in spreminja naslov kluba (poštni ter elektronski),
  • upravlja s klubskim premoženjem ter pripravi predlog in odloča o nakupu ali odtujitvi premoženja kluba,
  • opravlja organizacijske, upravne, administrativne in strokovno - tehnične zadeve kluba,
  • vodi disciplinski postopek v primeru kršitev tega statuta in ostalih aktov kluba,
  • izrečene disciplinske ukrepe predaja v potrditev skupščini,
  • pripravlja poročila o svojem delu ter predloge za nadaljnje delo,
  • pripravlja predloge za finančni načrt in zaključni račun in ga potrjuje,
  • po potrebi in lastni presoji ustanavlja strokovne komisije za obdobje svojega mandata,
  • usklajuje in usmerja delo strokovnih komisij,
  • predlaga višino letne članarine, vpisnine in cenik ostalih dejavnosti kluba,
  • imenuje blagajnika kluba, ki pa ni nujno tudi član upravnega odbora kluba,
  • predlaga osebe za podelitev častnega članstva ter ostalih kinoloških priznanj,
  • opravlja druge naloge na podlagi sklepov skupščine,
  • upravni odbor je za svoje delo odgovoren predsedniku kluba.
Člana upravnega odbora, ki je izvoljen na skupščini, se lahko začasno zamenja na podlagi predloga predsednika z novo predlaganim članom, kadar prvotni član upravnega odbora odstopi od funkcije ali pa preneha njegovo članstvo v klubu, vendar za obdobje 6 mesecev.
Na prvem naslednjem zasedanju skupščine, skupščina izvoli oziroma potrdi novo predlaganega člana upravnega odbora, ki mu mandat traja do prve naslednje volilne skupščine.
Upravni odbor lahko po potrebi in lastni presoji ustanovi odbore za določen čas, vendar največ za čas trajanja svojega mandata. Odbori opravljajo naloge, ki mu jih naloži upravni odbor, pripravljajo gradiva in poročila o svojem delu. Svoje ugotovitve predstavijo na sejah upravnega odbora. Taki odbori imajo lahko 3 (tri) člane.
18. člen
NADZORNI ODBOR
Nadzorni odbor sestavljajo 3 (trije) člani, ki jih izvoli skupščina za dobo potrjenega mandata, z možnostjo ponovne izvolitve. Nadzorni odbor je za svoje delo odgovoren skupščini. Člani nadzornega odbora ne morejo biti obenem člani upravnega odbora. Lahko sodelujejo na sejah upravnega odbora, ne morejo pa odločati. Nadzorni odbor je sklepčen, če so na njihovi seji prisotni vsi trije člani. Veljavni sklepi so sprejeti, če zanje glasujeta vsaj dva člana.
Pristojnosti nadzornega odbora so:
  • nadzoruje izvajanje dela in nalog kluba v skladu s tem statutom in drugimi akti kluba ter z ostalo zakonodajo Republike Slovenije
  • skrbi za pravilno izvajanje pravic in dolžnosti članov in organov kluba,
  • nadzira zakonitost in pravilnost materialno - finančnega poslovanja,
  • sestavi poročilo o poslovanju kluba, ki ga poda na skupščini kluba.
19. člen
STROKOVNE KOMISIJE ZA POSAMEZNA PODROČJA DELOVANJA
  • Vzrejno komisijo in
  • Komisijo za dirke.
Vzrejno komisijo sestavlja 5 članov, ki morajo imeti status kinološkega sodnika in so aktivni člani sodniškega zbora Kinološke zveze Slovenije. Mandat komisije je 4 leta. UO kluba lahko predlaga člane vzrejne komisije. Sestavo vzrejne komisije potrdi delni zbor sodnikov za X FCI skupino ter pristojen organ KZS.
Komisijo za dirke sestavljajo trije do pet članov (število članov mora biti neparno), od katerih mora imeti predsednik status mednarodnega kinološkega sodnika in je aktivni član sodniškega zbora Kinološke zveze Slovenije. Mandat komisije je 4 (štiri) leta oz. enak mandatu upravnega odbora. Člane strokovne komisije imenuje upravni odbor, potrditi pa jih mora tudi pristojen organ Kinološke zveze Slovenije. Naloge strokovne komisije so: opravlja naloge v obsegu in na način, kot to določi Kinološka zveza Slovenije, ki prenese določen del pristojnosti na strokovno komisijo kluba: organizacija tekmovanj s hrti, izdajanje tekmovalnih licenc za tekmovanja in vodenju evidence izdanih licenc. Strokovna komisija je za svoje delo odgovorna upravnemu odboru in pristojnemu organu Kinološke zveze Slovenije, v obsegu in na način, kot to določa pogodba. Strokovna komisija se sestaja po potrebi, najmanj dvakrat na leto, sejo sklicuje njen predsednik. Na seji mora biti prisotna večina članov, ki sprejemajo sklepe z navadno večino. Člani strokovne komisije morajo biti člani kluba, ki ne smejo biti v času svojega mandata istočasno tudi člani nadzornega odbora.
20. člen
VOLITVE ORGANOV KLUBA
Volilni postopek vodi volilna komisija, ki je tričlanska. Predsednika volilne komisije izvolijo člani sami na prvi seji. Volilna komisija razpiše volitve organov kluba na uradni klubski spletni strani. S tem pozove vse člane kluba, da predlagajo kandidate za člane organov kluba.
21. člen
Ob razpisu volitev volilna komisija objavi na uradni spletni strani poziv vsem članom za volitve predsednika kluba in člane nadzornega odbora. Status mandatarja oz. bodočega predsednika kluba pridobi vsak član, ki predloži svoje soglasje za to kandidaturo. Kandidat za mandatarja mora svoj program dela za naslednje mandatno obdobje predstaviti na skupščini kluba. Volitve se izvedejo po predstavitvi programov vseh kandidatov za mandatarja. V primeru, da v predpisanem roku noben član kluba ni vložil kandidature za naslednje mandatno obdobje, se volilni postopek ponovi.
22. člen
Naloga volilne komisije po razpisu volitev je:
  • opravlja kandidacijske postopke,
  • sprejema soglasja članov v o njihovi kandidaturi,
  • pripravi kandidacijske liste,
  • opravlja vsa druga dela, ki so potrebna za zakonit in nemoten potek volitev organov kluba.
23. člen
Lista vseh kandidatov se oblikuje po abecednem redu. Glasovanje poteka s pomočjo glasovnic. Veljavna glasovnica je tista, kjer je obkrožena številka pred kandidatom posameznega organa.
24. člen
Kandidat za mandatarja, ki pridobi več kot polovico glasov prisotnih članov, pridobi status mandatarja. V primeru, da noben kandidat za mandatarja ne pridobi večine glasov vseh prisotnih, se dva kandidata, ki sta dobila največje število glasov, uvrstita v drugi krog volitev; glasovanje se ponovi.
25. člen
Mandatar mora takoj po svoji izvolitvi na skupščini predstaviti vse kandidate za člane upravnega odbora. O celotni listi kandidatov po njihovi predstavitvi odloča skupščina z javnim glasovanjem. V primeru neizvolitve celotne liste kandidatov za člane upravnega odbora, skupščina na isti seji glasuje posebej o vsakem posameznem kandidatu. Po izvolitvi celotnega upravnega odbora mandatar nastopi funkcijo predsednika kluba.
26. člen
Člane organov kluba voli skupščina za dobo štirih let z možnostjo ponovne izvolitve. Predsednik kluba mora sklicati konstitutivne seje vseh organov kluba najkasneje v 30 dneh po izvolitvi.
27. člen
Volitve članov nadzornega odbora potekajo vzporedno z volitvami predsednika in upravnega odbora. V nadzorni odbor so izvoljeni tisti kandidati, ki so prejeli največje število glasov prisotnih članov.

V. FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE KLUBA

28. člen
Klub pridobiva sredstva za svoje delovanje:
  • s pristopnino, s članarino in uporabninami,
  • iz naslova materialnih pravic in dejavnosti kluba,
  • trženjem svojega logotipa,
  • z darili in volili,
  • s prispevki donatorjev,
  • iz javnih sredstev in
  • drugih virov.
Če klub pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za uresničevanje svojega namena ter ciljev oziroma za izvajanje nepridobitne dejavnosti, za katero je bil ustanovljen. Vsaka delitev premoženja kluba med svoje člane je nična.
29. člen
Dohodki kluba so:
  • javna sredstva,
  • pristopnina in članarina,
  • dohodki od kinoloških prireditev, reklam in drugih storitev v okviru kinološke dejavnosti,
  • pristojbine za storitve vzrejnega pregleda, pregleda legel in kinoloških prireditev,
  • sredstva nacionalne kinološke zveze za izvajanje kinoloških programov,
  • prispevki donatorjev in sponzorjev ter
  • prostovoljni prispevki članov.
Če klub pri opravljanju pridobitne dejavnosti doseže presežek prihodkov nad odhodki, le tega uporabi za doseganje namenov in nalog, zaradi katerih je bil ustanovljen.
30. člen
Skupno premoženje kluba je sestavljeno iz denarnih sredstev, premičnin in nepremičnin, ki jih klub vodi v svojih evidencah. Vse premoženje kluba mora biti ustrezno evidentirano v knjigovodskih listinah kluba. S premoženjem kluba gospodari upravni odbor po načelih dobrega gospodarja. Finančno poslovanje kluba je javno.
31. člen
Skupno premoženje kluba je sestavljeno iz denarnih sredstev, premičnin in nepremičnin, ki jih klub vodi v svojih evidencah. Vse premoženje kluba mora biti ustrezno evidentirano v knjigovodskih listinah kluba. S premoženjem kluba gospodari upravni odbor po načelih dobrega gospodarja. Finančno poslovanje kluba je javno.
32. člen
Finančno in materialno poslovanje se opravlja v skladu z računovodskim standardom za društva in s pravilnikom o finančnem in materialnem poslovanju kluba. Pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju sprejme upravni odbor kluba. Letno poročilo o finančnem in materialnem poslovanju, ki ga obravnava skupščina kluba, je lahko veljavno sprejeto, če je bil pred sprejetjem opravljen notranji nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem kluba v skladu z Zakonom o društvih.
33. člen
Finančno poslovanje kluba se odvija preko transakcijskega računa kluba. Za podpisovanje finančno materialnih listin je pooblaščen predsednik kluba, ki je materialno in kazensko odgovoren za svoje delo.
34. člen
Klub ima svoj transakcijski račun, registriran skladno s predpisi. Finančno dokumentacijo podpisuje predsednik kluba in člani kluba, ki jih za to pooblasti predsednik.
35. člen
Klub mora za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu, izdati letno poročilo, ki vsebuje bilanco stanja in izkaz poslovnega izida s pojasnili k izkazom ter poročilom o poslovanju kluba. Letno poročilo pripravi nadzorni odbor. Letno poročilo za preteklo poslovno leto mora klub do, z zakonom določenim datumom, predložiti Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.
36. člen
Opravljanje računovodskih del in pripravljanje poročil za davčne in statistične namene, kakor tudi za drugo pomoč pri urejanju finančnih in materialnih zadev, se lahko z ustrezno pogodbo prenese na zunanjega izvajalca. Predsednik kluba lahko pooblasti zunanjega izvajalca za podpisovanje finančne dokumentacije.

VI. KONČNE DOLOČBE

37. člen
Prenehanje kluba
Klub lahko preneha po volji članov ali po zakonu. O prenehanju po volji članov sklepa skupščina z več kot polovico vseh aktivnih članov kluba, ki imajo glasovalno pravico.
38. člen
V slučaju prenehanja delovanja Slovenskega kluba za hrte se vse njegovo premoženje po poravnavi vseh obveznosti prenese v upravljanje in last lokalne skupnosti, na območju katere je imelo društvo svoj sedež. O sklepu skupščine mora predsednik kluba v 30 (trideset) dni obvestiti pristojni organ.
39. člen
Določila tega prečiščenega besedila statuta Slovenskega kluba za hrte začnejo veljati, ko jih potrdi pristojna Upravna enota. Klub mora najkasneje v roku 1 (enega) leta izvesti skupščino in izvršiti volitve v organe kluba v skladu s tem statutom.

O KLUBU

ČLANSTVO

LURE COURSING

VZREJA

Facebook Instagram
© 2024 | Slovenski klub za hrte | Vse pravice pridržane. Izdelava spletne strani: Jure Prijanovič s.p.