Hrti so v Sredozemlje in Afriko verjetno prišli s feničanskimi trgovci. Danes izredno redka grški in albanski hrt sta podobna salukiju, visoki španski hrt atletskega videza je v bližnjem sorodstvu s podencom. Madžarski hrt je precej manjši. Iz prastarih hrtov je nastal drobni italijanski hrt, domnevajo, da s pomočjo španskih vzrediteljev.
V Maliju v južni Sahari pa so tamkajšnji Tuaregi stoletja vzrejali azawakhe za lov na gazele.
Verjetno so Feničani, ki so trgovali s kositrom, pripeljali s seboj v Veliko Britanijo pred več kot 2500 leti tudi hrte. Tam so jih načrtno vzrejali in potem križali s pasmami mastifov, da so dobili mišičaste, odporne in močne irske volčje hrte, ki so bili izredno priljubljeni tudi pri plemstvu.

Tekmovanj v coursingu se danes udeležujejo ljubitelji in lastniki hrtov in psov, ki spadajo v tako imenovano "hound" skupino. Ta tekmovanja potekajo strogo na amaterski in ljubiteljski ravni in tako na tekmovanjih srečamo poleg vseh pasem hrtov tudi rodezijske grebenarje, basenjije, faraonske in siciljanske hrte, medtem ko so treningi coursinga odprti za vse pasme psov, pa tudi križanci so vse pogostejši obiskovalci. Na uradnih tekmovanjih pod okriljem FCI lahko sodelujejo posi X FCI skupine in del psov iz V FCI skupine – pratipski psi.

PRIPRAVA PSA NA COURSING IN MOŽNOST POŠKODB
Coursinga se lahko lotima na dva načina: da pravilno naredimo domačo nalogo, imamo psa v formi in se coursinga lotimo počasi in potrpežljivo. Največja napaka zagretih lastnikov je, da na coursing pripeljejo svoje ljubljenčke neposredno iz domačega kavča in ga spustijo na progo. Pes je zagret, v polni hitrosti in brez izkušenj se spusti v lov za vabo, kar se največkrat konča s poškodbo. To razburi lastnika, ki zato krivi coursing kot nevaren šport, klub, ki je organiziral tekmovanje, in podobno.
Zavedati se moramo, da so poškodbe na coursingih možne v taki meri, kot so možne v prostem igranju in tekanju med igro. Seveda je prvi pogoj, da se izognemo poškodbam, da imamo svojega psa v formi. Da se razumemo pravilno - tu ne govorimo o neki vrhunski formi hrtov iz televizijskih zaslonov - dovolj so redne vsakodnevne aktivnsoti in občasni treningi cousringa, kjer se pes navadi prilagajanja progi, hitrosti zajca in različnim terenom. Najpogostejše poškodbe so poškodbe prstov in blazinic. Posebno pozornost moramo nameniti hranjenju na dan tekmovanja - zgodaj zjutraj na dan tekmovanja psa nahranimo s samo polovico njegovega normalnega obroka, prav tako ga ne hranimo še nekaj ur po končanem tekmovanju. Tako se izognemo možnosti zasuka želodca.
Mlade pse lahko pričnemo že zgodaj navajati na coursing - pripeljemo jih s seboj na trening in se z njimi igramo, tako da v igri lovijo vabo. Največkrat pa kakšno "posebno" učenje hrtov ni niti potrebno, saj njihov naravni nagon po lovu opravi svoje.
Seveda pa ima za varno izvedbo coursinga veliko vlogo tudi sama postavitev proge in celotna ekipa, ki pelje trening – oziroma tekmovanje: od postavljalca proge, osebe za vleko zajca do štarterja.

IZVEDBA COURSINGA
Naprava za coursing je sestavjena iz vabe, ki je privezana na dolgo vrv (dolžina coursinga je lahko tudi 1000 m) razporejeno med posameznimi okroglimi vodili (puliji) s katerimi izdelamo cik cak progo - menjavo smeri in s tem posnemamo naravno gibanje preganjanega zajca.

TEREN ZA COURSING
Na uradnem tekmovanju lahko sodelujejo samo rodovniški psi z veljavno tekmovalno licenco za tekoče leto. Idealen teren za delovni coursing je velik travnik, goljava ali peščeno zemljišče, po možnosti s pobočjem ali grčevnat svet, porasel s posamičnimi drevesi ali grmovjem. V kolikor zemljišče ni poraslo, je potrebno to nadomestiti z umetnimi konstrukcijami. Parkur ima lahko naravne ali pa umetne ovire (bale sena in podobno).Vse ovire morajo biti postavljene tako, da jih pes s svoje perspektive lahko pravočasno zazna in jih brez težav obide oziroma preskoči.
Parkur mora biti postavljen tako, da je vsaka nevarnost za psa izključena, teren predvsem ne sme biti spolzek in mora biti brez tujih teles (steklene črepinje, pločevinke itd.). Zunanja meja mora biti varna za pse.
Parkur mora biti postavljen tako, da psom ni potrebno preskakovati tekoče vrvi. V nobenem primeru se ne sme postaviti zaprtega parkurja. Dolžina mora biti za velike pasme najmanj 650 - 1000 m, za majhne pasme (whippet, mali ital. hrt) pa 400-700 m, pri čemer se mora parkur prilagajati pasmam.
Samo tekmovališče – parkur morajo odgovorni sodniki za coursing še pravočasno pred prireditvijo potrditi.
Štartna ravnina mora biti dolga najmanj 40 m in največ 70 m. Pri prvem kolutu mora biti kot večji od 90°.Vsi ostali koti ne smejo biti manši od 60°. Zadnji kolut pred neko oviro mora biti dovolj daleč stran, da se pes lahko pripravi na oviro. Po oviri mora biti zopet dovolj velik presledek do naslednjega koluta. V coni, kjer naj psi ujamejo zajca, ga moramo vleči počasneje, da jim omogočimo, da ga ujamejo v teku.

OSEBJE ZA PRIPRAVO IN IZVEDBO TEKMOVANJA

- Sodniki - so najvišji organ prireditve in odločajo z večino
- Štarter - lastnik psa spusti na ukaz starterja, ki pazi, da je štart pravilen
- Oseba za vleko zajca - mora biti izkušena oseba, ki prilagaja vleko zajca glede na pasmo psov, njihovo hitrost in sposobnost
- Polagalec zajca - skrbi za čim hitrejše polaganje zajca med teki
- Osebje za pregled psov pred startom - poskrbi za to, da so psi pravilno označeni in imajo nagobčnike
- Vodja coursinga - je pristojen za celoten tehnični in organizacijski potek prireditve
- Pisarna - skrbi za tekoče zapisovanje rezultatov, razvrstitve in zato, da vsi lastniki oddajo veljavne licenčne kartone in delovne knjižice
- Veterinar - veterinarja določi organizator. Veterinar skrbi za natančen pregled psov pred tekmovanjem in jim da dovoljenje za štart. Mora biti pripravljen in prisoten ves čas prireditve.

Pri še vedno enakem številu točk sta oba psa uvrščena na istem mestu. Pri samo enem teku se ob enakem številu točk odloča kakor zgoraj, le da se upošteva 1. tek. Objava doseženih točk iz prvega teka lahko sledi takoj po teku, najkasneje pa po koncu vsake pasme.

Objava doseženih točk iz drugega teka lahko sledi takoj po teku, najkasneje pa po razglasitvi mest.
V primeru nespoštovanja pravil, se lahko izrečejo SANKCIJE in sicer kot:
Diskvalifikacija – iz več razlogov:
Napad na drugega psa
Pse, ki napadejo svojega partnerja ali pa ga dlje časa pri teku motijo, morajo sodniki z večinskim sklepom diskvalificirati.
Za napad se označi prepoznano namero in izvršeni napad na drugega psa, pri čemer je bistvena značilnost dotik s sunkovitim gibanjem glave. Dovolj je ze enkraten napad. Za motenje dlje časa pri teku se označi vedno ponovne poizkuse na daljšem delu, da bi se preprečilo drugemu psu normalen tek.Takojšnja obramba proti napadu je dovoljena. V kolikor uporabi pes svoje telo, pa čeprav pri tem spodrine drugega psa z ravne linije in se pri tem ves čas zanima samo za vabo (glava proti vabi), se to ne šteje za napad.
Ustavljanje/odstop
Do ustavljanja ali odstopa pride, ko pes svoje vabe ne zasleduje več, oziroma se ustavi brez vidnega razloga.
Klicanje/vplivanje lastnika na psa
V primeru, da lastnik kliče, z gestami vabi in kaže psu vabo ali kakor drugače uporablja “handling” se kaznuje z diskvalifikacijo.
Objava diskvalifikacij
Vse sankcije morajo biti jasno vpisane v delovno knjižico in licenčni karton za coursing. Sodniki morajo dati vodstvu dirke pismeno in od enega od sodnikov skicirano poročilo za vsako diskvalifikacijo ali dnevno zaporo. Iz njega mora biti razvidno številka ali kakršnakoli druga označba teka, barva dirkalne deke in ime diskvalificiranega psa, kakor tudi vzrok za diskvalifikacijo/dnevno zaporo.
Možne so še dodatne sankcije, kot so sankcija zaradi prehitrega štarta, zamude na štart, ker pes zasleduje sotekmovalca in ne vabe, ker nima potrebnih psihičnih sposobnosti ali fizičnih – potrjenih s strani veterinarja, da zaključi tekmovanje.

- snovi, ki delujejo na centralni ali periferni živčni sistem
- snovi, ki delujejo na vegetativni živčni sistem
- snovi, ki delujejo na prebavni trakt
- snovi, ki delujejo na srce ali krvni obtok
- snovi, ki delujejo na gibalni aparat
- snovi, ki delujejo na znižanje temperature, zmanjšujejo bolečine, delujejo proti vnetju
- snovi, ki vplivajo na strjevanje krvi
- snovi, ki skodljivo delujejo na celice
- antihistaminiki
- diuretiki
- lokalni anestetiki
- snovi za relaksacijo mišic
- snovi za stimulacijo dihanja
- anaboliki
- kortikosteoridi
- endokrini sekreti in njihovi sinteticni nadomestki

Za primer dopinga velja, ko se pri psu najde ena ali več substanc, ne glede na količino, navedenih v zgornjih snovnih skupinah in ki prekoračujejo fiziološko raven.
ZAKLJUČEK
Coursing je šport, kjer se sprostita tako človek kot pes. Je šport, ki se ga lahko izvaja samo v naravi, na odprtem prostoru, kjer nisi utesnjen med stenami. V Sloveniji smo v zadnjih letih s pomočjo Slovenskega kluba za hrte naredili ogromno za popularizacijo tega atraktivnega športa. Z možnostjo podeljevanja tekmovalnih licenc se lahko bolj zagreti privrženci te športne discipline udeležijo tekmovanj tudi v tujini. Vsako leto se objavijo tudi pogoji za reprezentanco, ki vsako leto sodeluje na evropskem prvanstvu v lure coursing, ki je najvišje rangirano tekmovanje te discipline.
Coursing je način prijetnega druženja ljubiteljev in lastnikov psov v naravi, hkrati pa omogoča, da se hrti sprostijo v svoji prvotni nalogi - v lovu, kjer v polnem diru pokažejo vso svojo lepoto in lovsko znanje. Poskusite – všeč vam bo! Verjemite – vašemu hrtu je že :D