|
|
Spremljajte nas na |
 |
|
|
 |
|
Coursing je časovni
fenomen, ki je preživel minula stoletja. Nekje v preteklosti
je izgubil svoj prvotni namen, vendar se je kljub
vsemu nezadržno razširil čez vso zgodovino, vse do
danes. Zakaj so skozi stoletja psi in s tem tudi hrti
iz preteklosti preživeli, medtem ko so se mogočne
zgradbe pod težo starosti rušile v prah? To nikakor
ne more biti naključje; premoč preživetja psov je
fenomenalna. Nikakor ne moremo podati pravilnega odgovora
na to vprašanje, saj je v odgovor vpleteno vse preveč
različnih dejavnikov: hrti, njihovi lastniki, lov,
tradicija, šport, itd., itd., ... Vsak izmed ljubiteljev
hrtov mora najti svoj odgovor.
|
 |
|
UVOD
Predstavitev coursinga - po slovensko bi lahko temu
rekli tek čez drn in strn, lahko enačimo z zgodovino
nastanka in razvoja različnih pasem hrtov. Da bi razumeli
nastanek, razvoj in bistvo coursinga, moramo poznati
zgodovino hrtov.
Hrti so psi, vzrejeni za hitrost. Njihova zgradba telesa
je specifična - so visoki, dolgi, suhi, gibčni, tekaški
psi z aerodinamično zgradbo; za svojim plenom letijo
kot puščice. So plod tisočletne načrtne vzreje, ki je
bila v preteklosti na enako visoki ravni, kot je danes.
Nekateri izmed njih so bližnji sorodniki prvinskih psov
(pratipski psi), kot sta ibiški in faraonski pes.
K hrtom prištevamo tiste pse, ki se po izrazito svojevrstni
postavi, obliki glave in nošnji repa bistveno razlikujejo
od ostalih pasem psov, pa tudi po tem, da jih uporabljamo
za dirke in svojevrsten lov. |
|
 |
|
 |
|
Hrti so psi vitkega, suhega in ozkega
telesa, katerega prsni del se je razvil v glavnem v
globino: imajo dolge, ozke in koničaste glave ter dolg,
koničast in pod telo spodvit rep. Od ostalih pasem se
hrti razlikujejo tudi po značaju, vedenju in sposobnostih.
Hrti imajo razmeroma zelo okrnjeno čutilo vonja oziroma
ozke nosnice in nosne votline. Zato pa imajo toliko
bolj razvita čuta vida in sluha. Hrte uporabljamo kot
tekače (dirke) in za lovce - čeprav ne lovijo s čutilom
vonja kot ostali lovski psi, ampak s čutilom vida, ker
pač lovijo po prostranih in preglednih stepah. Danes
pa hrte uporabljajo pretežno kot pse za dirke in spremljevalce.
PRADOMOVINA HRTOV
Vzreja hrtov je vseskozi težila za hitrostjo in popadljivostjo.
Evropski hrti pa so zaradi enostranske vzreje (le hitrost)
zgubili obrambne sposobnosti - te so se še najbolj obdržale
pri afriških hrtih.
Arabski polotok je pradomovina najstarejših dokazanih
hrtov.
Salukija in sloughija so tam že pred 5000 leti načrtno
vzrejali za to, da bi lahko dohitevala puščavske gazele
in jih gonila do izčrpanosti. V stari Perziji je saluki
obstajal v 16 različicah, ena od teh se je imenovala
tadži. Danes obstaja v Kazahstanu, Uzbekistanu in Turkmenistanu
druga vrsta v različnih barvah, imenuje se tasi. Žal
se število tasijev zmanjšuje, saj v srednjeazijskih
republikah ni pasemskih organizacij, ki bi jim lahko
zagotovile prihodnost, zato obstaja nevarnost, da bodo
izumrli. |
|
 |
|
V svoji domovini je afganistanski hrt
prvotno podnevi lovil puščavske lisice in gazele, ponoči
pa čuval šotore. V Afganistanu še vedno obstajata dve
različici - gosto in dolgo odlakani severni tip, iz
katerega izhaja današnji elegantni razstavni pes - in
manj odlakani razstavni tip, ki ga redko vidimo na zahodu,
v Pakistanu pa ga še vedno uporabljajo kot delovnega
psa. V bližnjem sorodstvu je tudi hrt tajgan, ki ga
v Zahodni Evropi in Ameriki še niso videli, obstaja
pa še v gorah Tien Šan v Kirgiziji; uporabljajo ga za
lov na lisice in zajce. Ruska kinološka zveza, ki priznava
oba, tasija in tajgana, poskuša najti vzrejne živali
za ohranitev obeh vrst hrtov. |
|
 |
|
ZGODOVINSKI VPLIVI
V Rusiji se je hortaj ali ruski hrt razvil iz dveh,
sedaj že izumrlih pasem hrtov, imenovanih krimskaja
in gorskaja. Po oktobrski revoluciji leta 1917 so se
hortaji iz zapuščenih psarn ruskega plemstva parili
z lokalnimi psi in ustvarili pasmo, znano kot južnoruski
stepski hrt. Po razpadu Sovjetske zveze so se ruski
vzreditelji bolj zavzeli za predrevolucijske pasme,
sposobne, zaupanja vredne lovce na zajce, ki so bili
v nevarnosti, da bodo izumrli. Najbolj priljubljen in
značilen ruski hrt, elegantni borzoj, je v carskih časih
obstajal v različnih oblikah. Ruski vzreditelji se trudijo,
da bi obnovili več njegovih izginulih različic. |
|
 |
|
Hrti so se razvijali tudi južneje, v
Indiji, in tam obstajajo še danes. Indijska kinološka
zveza priznava le rampurja iz severne Indije in mahratta
ter banjara, psa nomadskega plemena Banjara. V južni
Indiji živijo še vitki lovec na zajce z imenom cipiparaj,
pologar - doma iz okolice Madrasa in madol - hrt iz
Maharašte. Te močne dolgonoge pse so razvili za lov
na šakale in zajce.
Hrti so v Sredozemlje in Afriko verjetno prišli s feničanskimi
trgovci. Danes izredno redka grški in albanski hrt sta
podobna salukiju, visoki španski hrt atletskega videza
je v bližnjem sorodstvu s podencom. Madžarski hrt je
precej manjši. Iz prastarih hrtov je nastal drobni italijanski
hrt, domnevajo, da s pomočjo španskih vzrediteljev.
V Maliju v južni Sahari pa so tamkajšnji Tuaregi stoletja
vzrejali azawakhe za lov na gazele.
Verjetno so Feničani, ki so trgovali s kositrom, pripeljali
s seboj v Veliko Britanijo pred več kot 2500 leti tudi
hrte. Tam so jih načrtno vzrejali in potem križali s
pasmami mastifov, da so dobili mišičaste, odporne in
močne irske volčje hrte, ki so bili izredno priljubljeni
tudi pri plemstvu. |
|
 |
|
Podobno se je razvil gibčni škotski deerhound,
ki so ga cenili poglavarji v Škotskem višavju. Angleškega
hrta - greyhounda, danes kralja med tekmovalnimi hrti,
so verjetno v Veliko Britanijo pripeljali Kelti, da
bi lovili zajce in lisice. Mnogo pozneje so vzredili
whippeta, hrta za nižje sloje prebivalstva. Zunaj Evrope
in Azije je le malo pasem hrtov. Brazilski hrt je verjetno
križanec med greyhoundom in lisičarjem (foxhoundom),
močni avstralski hrt pa izhaja iz nenavadno mišičastega
angleškega hrta. VID
- LOVSKA TEHNIKA HRTOV
Mnoge hrte imajo danes za spremstvo, toda prvotno so
vse vzrejali za lov. Zaznavali so gibanje divjadi, jo
zasledovali, ujeli in plen ubili. Čeprav pse v fundamentalističnih
islamskih skupnostih nasploh zaničujejo, hrti niso podvrženi
tem kulturnim tabujem. Verjetno zato, ker je povezava
med lovcem in njegovim hrtom starejša od islama.
Hrti uspevajo le, če so fizično aktivni, zato potrebujejo
redno gibanje na prostem. Na splošno imajo blag in prijazen,
vendar zadržan značaj. Čeprav niso povsem predvidljivi,
so mirni, običajno prijazni do otrok. Nekatere naravne
pasme hrtov so dobri čuvaji, njihove čistopasemske vrste
pa nimajo izrazito močnega nagona za obrambo ozemlja.
Vsi hrti imajo močno razvit nagon za lov na male živali. |
|
 |
|
ZGODOVINA COURSINGA
Skozi stoletja je delovna uporabnost hrta vse bolj zamirala,
čeprav so njegove delovne - lovske sposobnosti ostajale.
Tudi današnji vzreditelji hrtov bolj ali manj stremijo
k temu, da sledijo pasemskim standardom, hkrati pa je
pes poleg razstavne - lepotne podobe še vedno uspešen
v delu - dirkah. Tekmovanje hrtov se je razvijalo v
dveh smereh: ena od možnosti tekmovanja je tekmovanje
na dirkalni stezi, kjer iz štartnih boksov štarta po
6 psov naenkrat, proga pa je dolga od 320 do 480 m -
odvisno od pasme. Iz te oblike so se razvile tudi profesionalne
dirke hrtov, kjer se danes obračajo velike vsote denarja.
V Evropi je profesionalno tekmovanje s hrti doma v Veliki
Britaniji, svetovno pa so najmočnejše Združene države
Amerike. |
|
 |
|
Druga oblika tekmovanja hrtov pa je bila
pri ljubiteljih hrtov sprejeta z odprtimi rokami, saj
posnema naravno delo hrta na terenu. Največkrat je to
delo v parih in tako se je razvil šport, ki ga danes
imenujemo coursing - velikokrat se zasledi tudi naziv
"lure cousring" ali "jagd coursing".
Današnji coursing je šport, ki ime starodavne korenine
v lovskih igrah in pogonih z pasmami psov, ki so lovili
bolj z vidom kot z vohom. Coursing je eden najstarejših
lovskih športov, potrditev nam dajejo 4000 let stare
slike v egipčanskih grobnicah, ki prikazujejo coursing
z dolgonogimi psi s pokončnimi in spuščenimi ušesi.
Kjerkoli so imeli ljudje dostop do konj in odprtega
prostora, se je coursing med lovci razvil v pomemben
šport, ki je bil rezerviran samo za pripadnike plemstva
in modre krvi.
SODOBNI COURSING SODELOVANJE
NA COURSINGU
Danes se za tekmovanja v coursingu uporablja umetna
vaba (plastična vrečka, trakovi), ki je navezana na
vrv, ki jo vleče mašina. Od tu izhaja tudi izraz "lure
coursing", ki v angleškem jeziku pomeni "vaba
na dolgi vrvi". Predvsem Američani in angleško
govoreča področja uporabljajo izraz "lure coursing",
samostojna beseda "coursing" je rezervirana
za lov na žive živali - predvsem zajce in kojote. Poimenovanje
“lure coursing” je povzela tudi FCI.
Tekmovanj v lure coursingu se danes udeležujejo ljubitelji
in lastniki hrtov in psov, ki spadajo v tako imenovano
"hound" skupino. Ta tekmovanja potekajo strogo
na amaterski in ljubiteljski ravni in tako na tekmovanjih
srečamo poleg vseh pasem hrtov tudi predstavnike V FCI
skupine – pratipski psi, na nacionalnih tekmovanjih
pa lahko srečamo basenjije, rodezijske grebenarje, svilnate
hrte, medtem ko so treningi coursinga odprti za vse
pasme psov, pa tudi križanci so vse pogostejši obiskovalci.
Na uradnih tekmovanjih pod okriljem FCI lahko sodelujejo
psi X FCI skupine in del psov iz V FCI skupine – pratipski
psi. Vendar so samo hrti upravičeni do naslova CACIL.
PRIPRAVA PSA NA COURSING
IN MOŽNOST POŠKODB
Coursinga se lahko lotimo na dva načina: da pravilno
naredimo domačo nalogo, imamo psa v formi in se coursinga
lotimo počasi in potrpežljivo. Največja napaka zagretih
lastnikov je, da na coursing pripeljejo svoje ljubljenčke
neposredno z domačega kavča in ga spustijo na progo.
Pes je zagret, v polni hitrosti in brez izkušenj se
spusti v lov za vabo, kar se največkrat konča s poškodbo.
To razburi lastnika, ki zato krivi coursing kot nevaren
šport, klub, ki je organiziral tekmovanje, in podobno.
Zavedati se moramo, da so poškodbe na coursingih možne
v taki meri, kot so možne v prostem igranju in tekanju
med igro. Seveda je prvi pogoj, da se izognemo poškodbam,
da imamo svojega psa v formi. Da se razumemo pravilno
- tu ne govorimo o neki vrhunski formi hrtov s televizijskih
zaslonov - dovolj so redne vsakodnevne aktivnosti in
občasni treningi coursinga, kjer se pes navadi prilagajanja
progi, hitrosti zajca in različnim terenom. Najpogostejše
poškodbe so poškodbe prstov in blazinic. Posebno pozornost
moramo nameniti hranjenju na dan tekmovanja - zgodaj
zjutraj na dan tekmovanja psa nahranimo s samo polovico
njegovega normalnega obroka, prav tako ga ne hranimo
še nekaj ur po končanem tekmovanju. Tako se izognemo
možnosti zasuka želodca. Prav tako je pomembno ogrevanje
pred samim tekom, tudi kakšna masaža mišic in raztegovanje
nog ne bo odveč.
Mlade pse lahko pričnemo že zgodaj navajati na coursing
- pripeljemo jih s seboj na trening in se z njimi igramo,
tako da v igri lovijo vabo. Največkrat pa kakšno "posebno"
učenje hrtov ni niti potrebno, saj njihov naravni nagon
po lovu opravi svoje.
Seveda pa ima za varno izvedbo coursinga veliko vlogo
tudi sama postavitev proge in celotna ekipa, ki pelje
trening – oziroma tekmovanje: od postavljalca proge,
osebe za vleko zajca do štarterja. IZVEDBA
COURSINGA
Naprava za coursing je sestavljena iz vabe, ki je privezana
na dolgo vrv (dolžina coursinga je lahko tudi 1000 m)
razporejeno med posameznimi okroglimi vodili (puliji)
s katerimi izdelamo cik cak progo - menjavo smeri in
s tem posnemamo naravno gibanje preganjanega zajca.
TEREN ZA COURSING
Na uradnem tekmovanju lahko sodelujejo samo rodovniški
psi z veljavno tekmovalno licenco za tekoče leto. Idealen
teren za delovni coursing je velik travnik, goljava
ali peščeno zemljišče, po možnosti s pobočjem ali gričevnat
svet, porasel s posamičnimi drevesi ali grmovjem. V
kolikor zemljišče ni poraslo, je potrebno to nadomestiti
z umetnimi konstrukcijami. Parkur ima lahko naravne
ali pa umetne ovire (bale sena in podobno).Vse ovire
morajo biti postavljene tako, da jih pes s svoje perspektive
lahko pravočasno zazna in jih brez težav obide oziroma
preskoči. Vidna razdalja mora biti za psa vsaj 30 metrov,
sama trava pa ne sme presegati višine 10 cm.
Parkur mora biti postavljen tako, da je vsaka nevarnost
za psa izključena, teren predvsem ne sme biti spolzek
in mora biti brez tujih teles (steklene črepinje, pločevinke
itd.). Zunanja meja mora biti varna za pse.
Parkur mora biti postavljen tako, da psom ni potrebno
preskakovati tekoče vrvi. V nobenem primeru se ne sme
postaviti zaprtega parkurja. Dolžina mora biti za velike
pasme najmanj 600 - 1000 m, za majhne pasme (whippet,
mali italijanski hrt) pa 400-700 m, pri čemer se mora
parkur prilagajati pasmam.
Samo tekmovališče – parkur morajo odgovorni sodniki
za coursing še pravočasno pred prireditvijo potrditi.
Priporočljivo je, da se razdalja med puliji in ostrina
kotov prilagaja velikosti pasme. Večje pasme potrebujejo
več prostora za obračanje kot manjše. V coni, kjer naj
psi ujamejo zajca, ga moramo vleči počasneje, da jim
omogočimo, da ga ujamejo v teku.
V primeru, da je tekmovanje po sistemu » zaprtega kroga«
- mora to biti jasno označeno v samem vabilu na dogodek.
OSEBJE ZA PRIPRAVO IN
IZVEDBO TEKMOVANJA |
|
 |
|
Da tekmovanje poteka po pravilih, varno
in tekoče, so za to zadolžene naslednje osebe: |
Sodniki - so najvišji organ prireditve
in odločajo z večino
- Štarter - lastnik psa spusti
na ukaz starterja, ki pazi, da je štart pravilen
- Oseba za vleko zajca - mora biti
izkušena oseba, ki prilagaja vleko zajca glede na
pasmo psov, njihovo hitrost in sposobnost
- Polagalec zajca - skrbi za čim
hitrejše polaganje zajca med teki
- Osebje za pregled psov pred startom
- poskrbi za to, da so psi pravilno označeni in
imajo nagobčnike – skrbijo za t.i. »paddock», prostor,
kjer so psi pred štartom.
- Vodja coursinga - je pristojen
za celoten tehnični in organizacijski potek prireditve
- Pisarna - skrbi za tekoče zapisovanje
rezultatov, razvrstitve in zato, da vsi lastniki
oddajo veljavne licenčne kartone in delovne knjižice
- Veterinar - veterinarja določi
organizator. Veterinar skrbi za natančen pregled
psov pred tekmovanjem in jim da dovoljenje za štart.
Mora biti pripravljen in prisoten ves čas prireditve.
Pred drugim tekom je obvezen ponoven veterinarski
pregled za vse pse, ki še niso dosegli starosti
2 let ali pa so starejši od 6 let.
|
|
 |
|
Psi, ki se udeležijo tekmovanja v coursingu,
so razdeljeni po pasmah. Psi tekmujejo v parih, če število
psov v pasmi to dopušča. Psi so navadno označeni z rdečo
in belo tekmovalno deko (lahko tudi modro, če to dopušča
nacionalni pravilnik), ki omogoča sodnikom lažje ocenjevanje.
Psi morajo na tekmovanjih obvezno nositi nagobčnik.
Tekmuje se lahko samo v predpisani opremi, brez ovratnic. |
|
 |
|
 |
|
Vedno se izvedeta dva teka tekmovanja
in vedno se postavita dva različna parkurja. Tekmovalne
pare prvega teka določi žreb. Po prvem teku se razvrsti
pse po uspešnosti od prvega do zadnjega mesta. Tekmovalni
pari v drugem teku so določeni: prvo uvrščeni pes se
pomeri z drugo uvrščenim, tretji s četrtim, peti s šestim,
itd. – tako dobimo enkovredne tekmovalne pare. NAČIN OCENJEVANJA
Sodniki ocenjujejo vedenje psa med celotnim tekom neodvisno
eden od drugega. Upoštevati je potrebno, da imajo različne
pasme svoje tipično vedenje (razlikuje se lovsko sodelovanje
borzoja ali tek afganistanskega hrta). Tek se začne
z znakom za štart štarterja. Konča se, ko dobita oba
psa možnost, da ugrizneta v vabo.
Navadno dva sodnika (na mednarodnih tekmovanjih so obvezni
trije sodniki) ocenjujeta oba psa, ki tečeta skupaj,
po spodaj navedenih kriterijih. Lahko jima pomaga več
opazovalcev na terenu. Maksimalno število točk po posameznem
dejavniku je 20 (ureja mednarodni FCI pravilnik) – skupno
maksimalno število točk po sodniku je 100.
Nevtralni ocenjevalni listi sodnikov ne vsebujejo imen
psov in lastnikov – označeni so samo zaporedna številka
teka, pasma, spol in barva tekmovalnega plaščka. Pri
drugem teku se ne vnese doseženih točk iz prvega teka.
S tem se skušamo izogniti določitve zmagovalca v naprej.
Pri coursingu ni poglavitna hitrost psa, temveč se ocenjuje
5 različnih dejavnikov:
1.) Želja po lovu (enthusiasm) -
hrt kaže svoj lovski nagon na naslednji način: stalen
pritisk psa na objekt lova, kar sili vlačilca zajca,
da mora vedno znova prilagajati hitrost, da bi preprečil
ujetje zajca pred cono, predvideno za to.
Tukaj se posebej ocenjuje, kako psi obvladujejo teren:
čist tek (brez obotavljanja pri ovirah), lovski nagon
pri zasledovanju brez ozira na konfiguracijo terena
(naravne ovire) in možni pripetljaji (izogibanje,
padec, izguba zajca iz vida), poizkusi ujeti zajca
na terenu, ujetje zajca na koncu parkurja in obnašanje
drugega psa pri ujetju (tipično reagiranje za pasmo).
2.) Sledenje ( follow) – Sledenje
je sposobnost psa, da sledi vabi na način, ki je specifičen
za pasmo. Sodelovanje pri delu, ki je tipično za pasmo,
se mora tukaj še posebej upoštevati.
Pse, ki presekajo pot zaradi udobja, prepustijo delo
drugim, se kaznuje z odvzemom točk. Pri samo enem
lovcu je potrebno upoštevati, da ne pride do sodelovanja
pri delu, tipičnega za pasmo.
Za dobro sledenje je značilno, da pes:
• Celotno progo sledi vabi in jo aktivno poskuša ujeti.
Reagira hitro ko pride do spremembe smeri.
• Pozorno sledi vabi in jo skuša vsakič ujeti, ko
se ji približa
• Aktivno in vneto poskuša ujeti vabo skozi celoten
tek – vrši neprestan pritisk na vabo.
• Zasleduje vabo brez velikega predvidevanja, kam
bi vaba lahko zavila.
3.) Spretnost / okretnost (agility)
- Ocenjuje se okretnost in spretnost posamične pasme.
Ali je pes sposoben slediti nenadni menjavi smeri
lovskega objekta? Ali teče preko koluta, kljub korektni
vleki vabe? Ali izvede menjavo smeri tipično pasmi?
Nagradimo pse, ki ne izgubljajo dodatne energije:
njihov tek je nizek z močnimi odrivi zadnjih nog.
Zaključek pri ujetju vabe je drseč.
4.) Vzdržljivost (endurance) – Vzdržljivost se spozna
po enakomerni hitrosti na celotnem parkurju. V zadnjem
delu parkurja kaže pes enake usklajene zmožnosti (spretnost,
okretnost, pospeševanje itd.) kot na začetku.
5.) Hitrost psov (speed) – Hitrost
je pomembna, če želi pes ujeti svoj plen. Izenačiti
mora zamudo, ki je nastala zaradi učinka presenečenja
na štartu. Hitrost je očitna pri dolžini koraka, številu
korakov ali stopnjevanju gibanja. Spozna se jo po
tem, da pes teče zelo nizko, se dobro raztegne in
se trudi doseči lovski objekt. Absolutna hitrost se
pri ocenjevanju ne upošteva, ker moramo hitrost psa
primerjati s konkurenti. Pri ocenjevanju hitrosti
se mora upoštevati pasemske značilnosti. Vse pasme
ne dosežejo tako visoke absolutne hitrosti kot druge.
Prehitevanje lahko poteka med dvema zaporednima vodiloma
in takrat lahko ocenimo hitrost posameznega psa v
paru.
SANKCIJE, KI VPLIVAJO NA ŠTEVILO DOSEŽENIH
TOČK:
možnost odvzema 10 % vseh točk (false sleep
penalty)
Če vodnik psa, od ukaza štarterja, spusti prezgodaj
ali prepozno, lahko sodniki psu odštejejo 10 % skupne
vsote zbranih točk. Če sodniki posumijo na napako
pri štartu, se morajo najprej posvetovati s štarterjem.
V primeru napake, ki je nastala zaradi napake štarterja,
se kazen ne podeli.
Zamuda na štartu – če se vodnik
s psom ne pojavi pravočasno na štart teka, se to lahko
kaznuje z izključitvijo tekmovanja za dnevno tekmo.
Agresivno vedenje (napadanje sotekmovalca)
Ko psi tekmujejo, ne sme biti v tem času nobenega
agresivnega vedenja do sotekmovalca. Psi, ki napadejo
nasprotnika med tekom, morajo biti diskvalificirani.
Vsaka diskvalifikacija psa je odločitev, ki jo sprejmejo
vsi sodniki skupaj, po skupnem dogovoru.
Tek je končan, ko sta oba psa v coni prevzema (območje
okoli mesta, kjer je vaba
ustavi). Po tem praviloma tekmovalni psi ne morejo
biti več diskvalificirani, razen
za spodaj opisano. Če se sodniki strinjajo, lahko
diskvalificirajo psa zaradi agresivnega
obnašanje in napada tudi v coni prevzema.
• Psi, ki jasno sledijo sotekmovalcu z namero, da
ga napade. Do napada lahko pride šele v območju prevzema
( zaradi razdalje med njima ), in tak pes mora biti
diskvalificiran.
Obvezen pogoj za takšno diskvalifikacijo je, da je
pes osredotočen samo na nasprotnika in ne na vabo!
Vodnik mora biti čim prej na območju prevzema (na
cilju), vendar mora počakati na dovoljenje, da prevzame
svojega psa. To dovoljenje dobi takoj, ko ima drugi
pes možnost ujeti vabi v območju prevzema. Nikakor
ne prej – da ne moti drugega psa.
Za napad se označi prepoznano namero in izvršeni
napad na drugega psa, pri čemer je bistvena značilnost
dotik s sunkovitim gibanjem glave. Dovolj je že enkraten
napad. Za motenje dlje časa pri teku se označi vedno
ponovne poizkuse na daljšem delu, da bi se preprečilo
drugemu psu normalen tek. Takojšnja obramba proti
napadu je dovoljena. V kolikor uporabi pes svoje telo,
pa čeprav pri tem spodrine drugega psa z ravne linije
in se pri tem ves čas zanima samo za vabo (glava proti
vabi), se to ne šteje za napad.
Ustavljanje/odstop
Do ustavljanja ali odstopa pride, ko pes svoje vabe
ne zasleduje več, oziroma se ustavi brez vidnega razloga.
Klicanje/vplivanje lastnika na psa
V primeru, da lastnik kliče, z gestami vabi in kaže
psu vabo ali kakor drugače uporablja “handling”.
Objava diskvalifikacij
Vse sankcije morajo biti jasno vpisane v delovno
knjižico in licenčni karton za coursing. Sodniki se
vedno skupno odločijo in podajo diskvalifikacijo.
Možne so še dodatne sankcije, ko psu ni dovoljeno
nadaljevati tekmovanja, ker nima potrebnih psihičnih
ali fizičnih sposobnosti– potrjenih s strani veterinarja.
TOČKOVANJE
Kot smo omenili že prej, se teče dva teka, pri katerih
se točke sešteva. V kolikor drugi tek zaradi višje
sile odpade, se uporabijo za uvrstitev točke iz prvega
teka.
Pri enakem številu točk odloča:
- Višje število točk v drugem teku.
- Višje število točk v drugem teku pri oceni za: spretnost
/ okretnost (agility )
- Višje število točk v drugem teku pri oceni za: hitrost
( speed )
- Višje število točk v drugem teku pri oceni za: vzdržljivost
( endurance )
- Višje število točk v drugem teku pri oceni za :
sledenje ( follow )
- Višje število točk v drugem teku pri oceni za :želja
po lovi (enthusiasm )
Pri še vedno enakem številu točk sta oba psa uvrščena
na istem mestu. Pri samo enem teku se ob enakem številu
točk odloča kakor zgoraj, le da se upošteva 1. tek.
Objava doseženih točk iz prvega teka lahko sledi takoj
po teku, najkasneje pa po koncu vsake pasme.
Objava doseženih točk iz drugega teka lahko sledi
takoj po teku, najkasneje pa po razglasitvi mest.
|
|
 |
|
COURSING Z VIDIKA ZAKONA O ZAŠČITI
ŽIVALI
Samo tekmovanje in sodelovanje na coursingu ni sporno
z vidika zakona o zaščiti živali - dokler psi tekmujejo
za umetno vabo. Psi navadno na coursingih radi sodelujejo
in niso pod prisilo. Za morebitne nezmožnosti tekmovanja
zaradi poškodb poskrbijo temeljite veterinarske kontrole
pred in med posameznimi tekmovanji.
Vse vrste dopinga so prepovedane.
Na vseh tekmovanjih in prireditvah v lure coursingu
se lahko izvajajo dopinški testi. Ko je pes prijavljen
na tekmo, s tem lastnik avtomatsko soglaša, da se
lahko pes testira na doping.
Na vseh tekmah, ki so pod okriljem FCI, se lahko izvajajo
dopinški testi.
Nacionalna kinološka organizacija, ki je opravila
dopinški test, mora ustrezno obvestiti lastnik psa
in FCI, ki o tem obvesti vse ostale nacionalne kinološke
organizacije o rezultatih testa.
“Mednarodne smernice FCI o dopingu pri psih”
so obvezne.
V primerih, da je doping potrjen – pozitiven, se
sankcije povzamejo glede na vsako nacionalno organizacijo,
ki ji lastnik psa pripada. V primeru, da nacionalna
organizacija ne ukrepa, je le-ta suspendirana z mednarodnih
tekmovanj za naslednji 2 leti.
Pes, ki ga njegov lastnik pripelje na delovni izpit
ali tekmovanje, ne sme imeti v svojem tkivu, telesnih
tekočinah ali v svojih iztrebkih na dan dirke ali
delovnega izpita nobenih substanc, ki so navedene
v sledečih snovnih skupinah:
- snovi, ki delujejo na centralni ali periferni živčni
sistem
- snovi, ki delujejo na vegetativni živčni sistem
- snovi, ki delujejo na prebavni trakt
- snovi, ki delujejo na srce ali krvni obtok
- snovi, ki delujejo na gibalni aparat
- snovi, ki delujejo na znižanje temperature, zmanjšujejo
bolečine, delujejo proti vnetju
- snovi, ki vplivajo na strjevanje krvi
- snovi, ki škodljivo delujejo na celice
- antihistaminiki
- diuretiki
- lokalni anestetiki
- snovi za relaksacijo mišic
- snovi za stimulacijo dihanja
- anaboliki
- kortikosteroidi
- endokrini sekreti in njihovi sintetični nadomestki
Za primer dopinga velja, ko se pri psu najde ena ali
več substanc, ne glede na količino, navedenih v zgornjih
snovnih skupinah in ki prekoračujejo fiziološko raven.
ZAKLJUČEK
Coursing je šport, kjer se sprostita tako človek
kot pes. Je šport, ki se ga lahko izvaja samo v naravi,
na odprtem prostoru, kjer nisi utesnjen med stenami.
V Sloveniji je Slovenski klub za hrte naredili ogromno
za popularizacijo tega atraktivnega športa. Z možnostjo
podeljevanja tekmovalnih licenc se lahko bolj zagreti
privrženci te športne discipline udeležijo tekmovanj
tudi v tujini. Vsako leto se objavijo tudi pogoji
za reprezentanco, ki vsako leto sodeluje na svetovnem
prvenstvu v lure coursing, ki je najvišje rangirano
tekmovanje te discipline.
Coursing je način prijetnega druženja ljubiteljev
in lastnikov psov v naravi, hkrati pa omogoča, da
se hrti sprostijo v svoji prvotni nalogi - v lovu,
kjer v polnem diru pokažejo vso
svojo lepoto in lovsko znanje. Poskusite – všeč vam
bo! Verjemite – vašemu hrtu je že :D
|
|
 |
|
LITERATURA
1. FCI regulations for International Sighthound Races
and Lure Coursing Events (FCI PRAVILNIK o tekmovanju
z hrti)
2. COMPLETE BOOK OF COURSING: HOUNDS, HARES & OTHER
CREATURES, avtor Steve Copold, Hoflin Publishing 1996
3. GAZETHOUNDS Search for the truth, avtor Constance
Miller, Hoflin Publishing 1988
4. LURE COURSING, avtor Arthur Beaman, Howell Book House
1994
5. DOGS OF AFRICA, avtor Sian Hall, Alpine publications
2003
Pripravila: Andreja Novak – vse pravice pridržane
Vse fotografije: Blaž Košak – Blayo |
|
 |
|
|
|