| |
| |
| Spremljajte nas na |
 |
| |
|
 |
| |
| ZGODOVINA |
| |
 |
Hrti so psi, vzrejeni za hitrost.
Njihova zgradba telesa je specifična - so visoki, dolgi, suhi,
gibčni, tekaški psi z aerodinamično zgradbo; za svojim plenom
letijo kot puščice. So plod tisočletne načrtne vzreje, ki je
bila v preteklosti na enako visoki ravni, kot je danes. Nekateri
izmed njih so bližnji sorodniki prvinskih psov (pratipski psi),
kot sta ibiški in faraonski pes.
K hrtom prištevamo tiste pse, ki se po izrazito svojevrstni
postavi, obliki glave in nošnji repa bistveno razlikujejo od
ostalih pasem psov, pa tudi po tem, da jih uporabljamo za dirke
in svojevrsten lov. |
| |
| Hrti so psi vitkega, suhega in ozkega telesa,
katerega prsni del se je razvil v glavnem v globino: imajo dolge,
ozke in koničaste glave ter dolg, koničast in pod telo spodvit
rep. Od ostalih pasem se hrti razlikujejo tudi po značaju, vedenju
in sposobnostih. Hrti imajo razmeroma zelo okrnjeno čutilo vonja
oziroma ozke nosnice in nosne votline. Zato pa imajo toliko
bolj razvita čuta vida in sluha. Hrte uporabljamo kot tekače
(dirke) in za lovce - čeprav ne lovijo s čutilom vonja kot ostali
lovski psi, ampak s čutilom vida, ker pač lovijo po prostranih
in preglednih stepah. Danes pa hrte uporabljajo pretežno kot
pse za dirke in spremljevalce. |
| |
PRADOMOVINA
Zreja hrtov je vseskozi težila za hitrostjo in popadljivostjo.
Evropski hrti pa so zaradi enostranske vzreje (le hitrost)
zgubili obrambne sposobnosti - te so se še najbolj obdržale
pri afriških hrtih.
Arabski polotok je pradomovina najstarejših dokazanih hrtov.
Salukija in sloughija so tam že pred 5000 leti načrtno vzrejali
za to, da bi lahko dohitevala puščavske gazele in jih gonila
do izčrpanosti. V stari Perziji je saluki obstajal v 16 različicah,
ena od teh se je imenovala tadži. Danes obstaja v Kazahstanu,
Uzbekistanu in Turkmenistanu druga vrsta v različnih barvah,
imenuje se tasi. Žal se število tasijev zmanjšuje, saj v srednjeazijskih
republikah ni pasemskih organizacij, ki bi jim lahko zagotovile
prihodnost, zato obstaja nevarnost, da bodo izumrli. |
| |
 |
V svoji domovini je afganistanski hrt prvotno
podnevi lovil puščavske lisice in gazele, ponoči pa čuval šotore.
V Afganistanu še vedno obstajata dve različici - gosto in dolgo
odlakani severni tip, iz katerega izhaja današnji elegantni
razstavni pes - in manj odlakani razstavni tip, ki ga redko
vidimo na zahodu, v Pakistanu pa ga še vedno uporabljajo kot
delovnega psa. V bližnjem sorodstvu je tudi hrt tajgan, ki ga
v Zahodni Evropi in Ameriki še niso videli, obstaja pa še v
gorah Tien Šan v Kirgiziji; uporabljajo ga za lov na lisice
in zajce. Ruska kinološka zveza, ki priznava oba, tasija in
tajgana, poskuša najti vzrejne živali za ohranitev obeh vrst
hrtov. |
| |
ZGODOVINSKI
VPLIVI
V Rusiji se je hortaj ali ruski hrt razvil iz dveh, sedaj že
izumrlih pasem hrtov, imenovanih krimskaja in gorskaja. Po oktobrski
revoluciji leta 1917 so se hortaji iz zapuščenih psarn ruskega
plemstva parili z lokalnimi psi in ustvarili pasmo, znano kot
južnoruski stepski hrt. Po razpadu Sovjetske zveze so se ruski
vzreditelji bolj zavzeli za predrevolucijske pasme, sposobne,
zaupanja vredne lovce na zajce, ki so bili v nevarnosti da bodo
izumrli. Najbolj priljubljen in značilen ruski hrt, elegantni
borzo, je v carskih časih obstajal v različnih oblikah. Ruski
vzreditelji se trudijo, da bi obnovili več njegovih izginulih
različic. Hrti so se razvijali tudi južneje, v Indiji in
tam obstajajo še danes. Indijska kinološka zveza priznava
le rampurja iz severne Indije in mahratta ter banjara, psa
nomadskega plemena Banjara. V južni Indiji živijo še vitki
lovec na zajce z imenom cipiparaj, pologar - doma iz oklice
Madrasa in madol - hrt iz Maharašte. Te močne, dolgonoge pse
so razvili za lov na šakale in zajce. |
| |
 |
Hrti so v Sredozemlje in Afriko verjetno
prišli s feničanskimi trgovci. Danes izredno redka grški in
albanski hrt sta podobna salukiju, visoki španski hrt atletskega
videza je v bližnjem sorodstvu s podencom. Madžarski hrt je
precej manjši. Iz prastarih hrtov je nastal drobni italijanski
hrt, domnevajo, da s pomočjo španskih vzrediteljev. V Maliju
v južni Sahari pa so tamkajšnji Tuaregi stoletja vzrejali
azawakhe za lov na gazele.
|
| |
| Verjetno so Feničani, ki so trgovali s kositrom,
pripeljali s seboj v Veliko Britanijo pred več kot 2500 leti
tudi hrte. Tam so jih načrtno vzrejali in potem križali s pasmami
mastifov, da so dobili mišičaste, odporne in močne irske volčje
hrte, ki so bili izredno priljubljeni tudi pri plemstvu. |
| |
VID - LOVSKA TEHNIKA
HRTOV
Mnoge hrte imajo danes za spremstvo, toda prvotno so vse vzrejali
za lov. Zaznavali so gibanje divjadi, jo zasledovali, ujeli
in plen ubili. Čeprav pse v fundamentalističnih islamskih skupnostih
nasploh zaničujejo, hrti niso podvrženi tem kulturnim tabujem.
Verjetno zato, ker je povezava med lovcem in njegovim hrtom
starejša od islama.
Hrti uspevajo le, če so fizično aktivni, zato potrebujejo
redno gibanje na prostem. Na splošno imajo blag in prijazen,
vendar zadržan značaj. Čeprav niso povsem predvidljivi, so
mirni, običajno prijazni do otrok. Nekatere naravne pasme
hrtov so dobri čuvaji, njihove čistopasemske vrste pa nimajo
izrazito močnega nagona za obrambo ozemlja. Vsi hrti imajo
močno razvit nagon za lov na male živali. |
| |
| Pripravila: Andreja Novak |
| |
|
